Pojasnilo Državnega organa navajamo v celoti:
Vir: DAVEK NA DODANO VREDNOST, Spremembe zakonodaje na področju DDV, Podrobnejši opis, 30. izdaja, DECEMBER 2024
"V Uradnem listu RS št. 104 je bil objavljen Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku na dodano vrednost – ZDDV-1O, ki v pravni red Republike Slovenije prenaša:
- Direktivo Sveta (EU) 2020/285 o spremembi Direktive 2006/112/ES glede posebne ureditve za mala podjetja in Uredbe (EU) št. 904/2010 glede upravnega sodelovanja in izmenjave informacij za namene spremljanja pravilne uporabe posebne ureditve za mala podjetja in
- Direktivo Sveta (EU) 2022/542 o spremembi direktiv 2006/112/ES in (EU) 2020/285 glede stopenj davka na dodano vrednost.
Zakon vključuje tudi nekatere druge rešitve (uvedba skupin za DDV, obveznost predlaganja evidence obračunanega DDV in evidence odbitka DDV,…).
Zakon začne veljati 11. 12. 2024, nekatere določbe se začnejo uporabljati s 1. 1. 2025, nekatere pa kasneje.
V nadaljevanju so pojasnjene spremembe in dopolnitve glede na čas uveljavitve le teh, niso pa navedena pojasnila glede posebne ureditve za male davčne zavezance. Le te bodo podrobneje predstavljene v dopolnjenem podrobnejšem opisu Posebna ureditev za male davčne zavezance.
I.Spremembe, ki se uporabljajo od 1. januarja 2025
Kraj obdavčitve storitev, ki se opravljajo preko spleta (29. člen)
V 29. člen se glede določitve kraja obdavčitve storitev v zvezi s prireditvami, opravljenimi preko spleta, dodajata nov četrti in peti odstavek. Z dopolnitvijo 29. člena se v slovenski pravni red prenašata spremembi določbe člena 53 in 54(1) Direktive Sveta 2022/542/EU glede stopenj DDV. Določbi sta dodani z namenom, da se storitve iz prvega in drugega odstavka 29. člena, ki se lahko opravijo prejemniku prek elektronskih sredstev, obdavčijo v kraju, kjer ima prejemnik sedež dejavnosti, stalno prebivališče ali običajno prebivališče, in so tako obdavčene v kraju dejanske potrošnje.
Pri storitvah, ki se opravljajo preko spleta, je treba najprej ugotoviti, za kakšne storitve gre (ali gre za elektronske storitve ali ne).
Elektronsko opravljene storitve iz Direktive o DDV vključujejo storitve, ki se opravljajo s pomočjo medmrežja ali elektronskega omrežja in katerih lastnosti omogočajo, da se v veliki meri opravljajo avtomatizirano in z minimalnim človeškim posredovanjem in v odsotnosti informacijske tehnologije ne bi mogle obstajati. V vsakem posameznem primeru je treba ugotoviti, za kakšno storitev gre, in komu je taka storitev opravljena. Na podlagi točke 4 Priloge II Direktive o DDV se med elektronske storitve uvršča dobava glasbe, filmov in iger, vključno z igrami na srečo in loterijo, ter tudi predvajanja in prireditve s področij politike, kulture, umetnosti, športa, znanosti in zabave.
Če gre za storitve, opravljene preko spleta, ki se štejejo za elektronske storitve in je storitev opravljena davčnemu zavezancu, se kraj obdavčitve določi na podlagi 25. člena, če pa so opravljene osebi, ki ni davčni zavezanec, pa na podlagi 30. c člena ZDDV-1.
Pojem elektronsko opravljene storitve pa ne vključuje vstopnine za določene dogodke in druge storitve materialnega značaja, rezervirane prek spleta. Glede preseganja minimalnega človeškega posredovanja dokument Evropske komisije VAT Committee working paper 919 na strani 6 pri primerih 4 in 5 v primeru izvajanja seminarjev natančno pojasni, da če lahko stranka postavlja vprašanja ali drugače interaktivno sodeluje z izvajalcem seminarja, ki poteka prek spleta v živo, to presega minimalno človeško posredovanje. Če bi šlo zgolj za uporabo posnetka brez možnosti interaktivnega sodelovanja, pogoj minimalnega človeškega posredovanja ne bi bil presežen. Tu bi se štelo, da gre za elektronsko storitev.
Če gre za storitve opravljene preko spleta, ki se ne štejejo za elektronsko opravljene storitve in so:
- opravljene davčnemu zavezancu, se kraj obdavčitve v skladu s četrtim odstavkom 29. člena ZDDV-1 določi na podlagi prvega odstavka 25. člena ZDDV-1,
- opravljene osebi, ki ni davčni zavezanec, se kraj obdavčitve določi na podlagi novega petega odstavka 29. člena ZDDV-1 po kraju, kjer ima prejemnik sedež, ali stalno oziroma običajno prebivališče.
Prag za določitev kraja dobave blaga in opravljanja storitev (30.f člen)
V 30.f členu se v točki c) beseda »ali« zamenja z besedo »in« v skladu s popravkom Direktive Sveta (EU) 2017/2455. S tem je sedaj jasno določeno, da se pri določanju praga za določitev kraja dobave pri prodaji blaga na daljavo znotraj Unije in opravljanja storitev, ki so opravljene osebam, ki niso davčni zavezanci, upošteva skupna vrednost opravljenih storitev in dobavljenega blaga na daljavo.
Takšna razlaga je sicer veljala tudi že do sedaj.
Uporaba stopenj DDV (spremembe 40. in 41. člena ter Prilogi I in IV k ZDDV-1)
S spremembo tretjega odstavka 40. člena se v slovenski pravni red prenaša sprememba določbe člena 94(2) Direktive Sveta 2022/542/EU glede stopenj DDV. Gre za redakcijski popravek, in sicer se v izogib nejasnostim dodaja, da se stopnja DDV, ki je predpisana za dobavo blaga znotraj Slovenije, uporablja tudi v primeru uvoza istovrstnega blaga oziroma v primeru pridobitve takšnega blaga iz druge države članice.
Nižja stopnja DDV se v skladu z novim četrtim odstavkom 40. člena uporablja pri uvozu umetniških predmetov, zbirk in starin iz 2., 3., in 4. točke prvega odstavka 101. člena tega zakona, čeprav se za domače dobave oziroma pridobitve enakega blaga uporablja splošna stopnja DDV. Vsebinsko se stopnja DDV za uvoz teh predmetov ne spreminja. Uporaba nižje stopnje DDV je bila do sedaj urejena v 9. točki Priloge I k ZDDV-1. Zaradi prenove Priloge I k ZDDV-1 in njene uskladitve s strukturo Priloge III Direktive o DDV uvoz teh predmetov ni več opredeljen v okviru Priloge I k ZDDV-1, ampak v 40. členu. S tem se sledi strukturi Direktive o DDV.
V 10. točki Priloge I k ZDDV-1 nižja stopnja DDV ostaja za dobave umetniških predmetov iz 2. točke prvega odstavka 101. člena tega zakona, če jih proda:
- avtor ali njegovi zakoniti oziroma pravni nasledniki ali
- davčni zavezanec, ki ni preprodajalec, če prodajo opravi priložnostno in če je te predmete uvozil sam ali so mu jih prodali avtorji ali njihovi zakoniti oziroma pravni nasledniki ali če je imel pri nabavi pravico do popolnega odbitka DDV.
Nižja stopnja DDV pa se ne uporablja za dobave umetniških predmetov, zbirk in starin, če se za te dobave uporabi posebna ureditev za obdavčljive preprodajalce, po kateri se obdavčuje razlika v ceni, ki jo doseže obdavčljivi preprodajalec umetniških predmetov, zbirk ali starin.
Na podlagi spremembe 1. točke Priloge I se iz uporabe nižje stopnje DDV izključuje dobava pijač z dodanim sladkorjem ali sladili ter pripravkov za pripravo pijač z dodanim sladkorjem ali sladili.
Za uporabo nižje stopnje DDV za medicinsko opremo in pripomočke, in sicer za vse izdelke, ki se običajno uporabljajo v zdravstvu, ali za invalidne osebe (4. točka Priloge I), ni več določeno, da morajo biti namenjeni izključno osebni rabi, ampak da se običajno uporabljajo v zdravstvu ali za invalidne osebe.
V Prilogi I priprava jedi ni več zajeta v točki 1, ampak v točki 6, ki določa, da se nižja stopnja DDV uporabi za restavracijske storitve in storitve cateringa.
V skladu z omejitvijo iz Direktive Sveta 2022/542/EU glede stopenj DDV se omejuje uporaba nižje stopnje DDV za fitofarmacevtska sredstva in umetna gnojila (kemična ali mineralna gnojila) od 1. januarja 2032 dalje. Do tega datuma se za to blago uporablja…
