SODBA SODIŠČA (sedmi senat)
z dne 2. julija 2009 (jezik postopka: italijanščina)
„Šesta direktiva o DDV – Člen 17(3)(a) – Odbitek in vračilo DDV, plačanega kot vstopni davek – Telekomunikacijske storitve – Opravljanje storitev za naročnika s sedežem v drugi državi članici – Člen 9(2)(e) – Določitev kraja opravljanja storitve“
V zadevi C‑377/08,
zaradi predloga za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 234 ES, ki ga je vložilo Corte suprema di cassazione (Italija) z odločbo z dne 23. aprila 2008, ki je prispela na Sodišče 18. avgusta 2008, v postopku
EGN BV – Filiale Italiana
proti
Agenzia delle Entrate – Ufficio di Roma 2,
SODIŠČE (sedmi senat),
v sestavi A. Ó Caoimh (poročevalec), predsednik senata, J. N. Cunha Rodrigues in J. Klučka, sodnika,
generalni pravobranilec: D. Ruiz-Jarabo Colomer,
sodni tajnik: R. Grass,
ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:
- za EGN BV – Filiale Italiana G. Boniello in G. Polacco, odvetnika,
- za Komisijo Evropskih skupnosti A. Aresu in M. Afonso, zastopnika,
na podlagi sklepa, sprejetega po opredelitvi generalnega pravobranilca, da bo v zadevi razsojeno brez sklepnih predlogov,
izreka naslednjo
Sodbo
1 Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago člena 17(3)(a) Šeste direktiva Sveta 77/388/EGS z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih − Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero (UL L 145, str. 1), kakor je bila spremenjena z Direktivo Sveta 95/7/ES z dne 10. aprila 1995 (UL L 102, str. 18, v nadaljevanju: Šesta direktiva).
2 Ta predlog je bil vložen v sporu med EGN BV – Filiale Italiana (v nadaljevanju: EGN) in Agenzia delle Entrate – Ufficio di Roma 2 (agencija za davke – oddelek v Rimu 2, v nadaljevanju: Agenzia) glede zavrnitve pravice do odbitka davka na dodano vrednost (v nadaljevanju: DDV) za telekomunikacijske storitve, ki jih je Agenzia opravljala od leta 1999.
Pravni okvir
Skupnostna ureditev
3 V sedmi uvodni izjavi Šeste direktive je navedeno:
„ker je pri določanju kraja opravljenih obdavčljivih transakcij med državami članicami prihajalo do sporov glede pristojnosti, zlasti pri dobavah blaga za sestavljanje in pri opravljanju storitev; ker pa je treba kljub temu, da naj bi se načeloma kot kraj opravljenih storitev štel kraj, [v katerem] ima oseba, ki opravi storitev, sedež dejavnosti, ta kraj opredeliti, kot da je v državi osebe, za katero so storitve opravljene, zlasti v primeru določenih storitev, opravljenih med davčnimi zavezanci, pri katerih so stroški storitev vključeni v ceno blaga.“
4 Člen 2, točka 1, Šeste direktive določa, da je „[p]redmet davka na dodano vrednost […] storitev, ki jo davčni zavezanec, ki deluje kot tak, opravi na ozemlju države za plačilo.“
5 Člen 4(1) in (2) Šeste direktive določa:
„1. ‚Davčni zavezanec‘ je vsaka oseba, ki kjerkoli neodvisno opravlja katero koli gospodarsko dejavnost iz odstavka 2, ne glede na namen ali rezultat te dejavnosti.
2. Gospodarske dejavnosti iz odstavka 1 obsegajo vse dejavnosti proizvajalcev, trgovcev in oseb, ki opravljajo storitve, vključno z rudarskimi in kmetijskimi dejavnostmi in dejavnostmi samostojnih poklicev. Za gospodarsko dejavnost se šteje tudi izkoriščanje premoženja v stvareh ali pravicah, ki je namenjeno trajnemu doseganju dohodka.“
6 Člen 9(1) in (2)(e)…
