SODBA SODIŠČA (šesti senat)
z dne 5. julija 2012 (jezik postopka: nizozemščina)
„Šesta direktiva o DDV – Člena 5(3)(c) in 13(B)(d), točka 5 – Posredovanje pri transakciji prenosa delnic družb – Transakcija, ki vključuje prenos lastništva nepremičnin teh družb – Oprostitev“
V zadevi C‑259/11,
katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 267 PDEU, ki ga je vložilo Hoge Raad der Nederlanden (Nizozemska) z odločbo z dne 22. aprila 2011, ki je prispela na Sodišče 26. maja 2011, v postopku
DTZ Zadelhoff vof
proti
Staatssecretaris van Financiën,
SODIŠČE (šesti senat),
v sestavi U. Lõhmus, predsednik senata, A. Rosas (poročevalec) in C. G. Fernlund, sodnika,
generalni pravobranilec: N. Jääskinen,
sodni tajnik: A. Calot Escobar,
na podlagi pisnega postopka,
ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:
- za DTZ Zadelhoff vof B. van Zadelhoff, belastingadviseur,
- za nizozemsko vlado C. Wissels in C. Schillemans, zastopnici,
- za Evropsko komisijo C. Soulay in W. Roels, zastopnika,
na podlagi sklepa, sprejetega po opredelitvi generalnega pravobranilca, da bo v zadevi razsojeno brez sklepnih predlogov,
izreka naslednjo
Sodbo
1 Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago členov 5(3)(c) in 13(B)(d), točka 5, Šeste direktive Sveta z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih – Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero (77/388/EGS) (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 9, zvezek 1, str. 23, v nadaljevanju: Šesta direktiva).
2 Ta predlog je bil vložen v okviru spora med družbo DTZ Zadelhoff vof (v nadaljevanju: DTZ Zadelhoff) in Staatssecretaris van Financiën (državni sekretar za finance) glede opredelitve prenosa delnic družb, ki je vključeval prenos lastništva nepremičnin teh družb, v zvezi z oprostitvijo davka na dodano vrednost (v nadaljevanju: DDV).
Pravni okvir
Pravo Unije
3 Člen 2, točka 1, Šeste direktive določa:
„Predmet davka na dodano vrednost je naslednje:
1. dobava blaga ali storitev, ki jo davčni zavezanec, ki deluje kot tak, opravi na ozemlju države za plačilo“.
4 Člen 5(1) in (3) Šeste direktive določa:
„1. ‚Dobava blaga‘ pomeni prenos pravice do razpolaganja s premoženjem v stvareh kot lastnik.
[…]
3. Države članice lahko za premoženje v stvareh štejejo naslednje:
[…]
(c) deleži ali udeležbe, ki so enakovredni deležem, ki dajejo imetniku pravno ali dejansko lastninsko pravico ali pravico do posesti nepremičnine ali dela nepremičnine.“
5 Člen 13(B) Šeste direktive, naslovljen „Druge oprostitve“, določa:
„Brez poseganja v druge določbe Skupnosti države članice pod pogoji, ki jih določijo zaradi zagotavljanja pravilne in enostavne uporabe oprostitev in preprečevanja vsakršnih možnih utaj, izogibanj ali zlorab, oprostijo:
[…]
(d) naslednje transakcije:
[…]
5. transakcije, vključno s posredovanjem, razen upravljanja in hrambe, z delnicami, deleži v družbah ali združenjih, obveznicami in drugimi vrednostnimi papirji, razen z:
[…]
– pravicami ali vrednostnimi papirji iz člena 5(3);
[…]“
6 Po navedbah predložitvenega sodišča Kraljevina Nizozemska ni uporabila možnosti, ki jo državam članicam daje člen 5(3)(c) Šeste direktive.
Nizozemsko pravo
7 Člen 11 zakona o prometnem davku (Wet op de omzetbelasting) z dne 28. junija 1968 (Staatsblad 1968, št. 329) določa:
„1. Na podlagi pogojev, ki se določijo s splošnim upravnim predpisom, se davka oprostijo:
[…]
i) te dobave in storitve:
[…]
… 
