SODBA SODIŠČA (osmi senat)
z dne 9. julija 2020 (jezik postopka: nemščina)
„Predhodno odločanje – Davek na dodano vrednost (DDV) – Direktiva 2006/112/ES – Popravki odbitkov – Sprememba pravice do odbitka – Investicijsko blago, ki se uporabi za obdavčene in za oproščene transakcije – Prenehanje dejavnosti, na podlagi katere nastane pravica do odbitka – Preostala in izključna uporaba za oproščene transakcije“
V zadevi C‑374/19,
katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 267 PDEU, ki ga je vložilo Bundesfinanzhof (zvezno finančno sodišče, Nemčija) z odločbo z dne 27. marca 2019, ki je na Sodišče prispela 13. maja 2019, v postopku
HF
proti
Finanzamt Bad Neuenahr-Ahrweiler,
SODIŠČE (osmi senat),
v sestavi L. S. Rossi, predsednica senata, A. Prechal (poročevalka), predsednica tretjega senata, in N. Wahl, sodnik,
generalni pravobranilec: G. Hogan,
sodni tajnik: A. Calot Escobar,
na podlagi pisnega postopka,
ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:
– za HF M. S. Thum, Steuerberater,
– za nemško vlado J. Möller in S. Eisenberg, agenta,
– za Evropsko komisijo L. Lozano Palacios, J. Jokubauskaitė in R. Pethke, agenti,
na podlagi sklepa, sprejetega po opredelitvi generalnega pravobranilca, da bo v zadevi razsojeno brez sklepnih predlogov,
izreka naslednjo
Sodbo
1 Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago členov 185 in 187 Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (UL 2006, L 347, str. 1, v nadaljevanju: Direktiva o DDV).
2 Ta predlog je bil vložen v okviru spora med družbo HF in Finanzamt Bad Neuenahr-Ahrweiler (davčni urad v Bad Neuenahr-Ahrweilerju, Nemčija) (v nadaljevanju: davčni urad) glede popravka odbitkov davka na dodano vrednost (DDV), ki ga je ta družba plačala za izgradnjo kavarne, zgrajene v prizidku doma za starejše, ki ga upravlja kot dejavnost, ki je oproščena DDV.
Pravni okvir
Pravo Unije
3 Člen 167 Direktive o DDV določa, da pravica do odbitka nastane, ko nastane obveznost za obračun odbitnega davka.
4 Člen 168 te direktive določa:
„Dokler se blago in storitve uporabljajo za namene njegovih obdavčenih transakcij, ima davčni zavezanec v državi članici, v kateri opravlja te transakcije, pravico, da odbije od zneska DDV, ki ga je dolžan plačati, naslednje zneske:
(a) DDV, ki ga je dolžan ali ga je plačal v tej državi članici za blago ali storitve, ki mu jih je ali mu jih bo opravil drug davčni zavezanec;
[…]“
5 Člen 184 te direktive določa:
„Začetni odbitek se popravi, če je bil odbitek višji ali nižji od odbitka, do katerega je bil davčni zavezanec upravičen.“
6 Člen 185 te direktive določa:
„1. Popravek se zlasti opravi, če se po opravljenem obračunu DDV spremenijo dejavniki, uporabljeni za določitev zneska, ki se odbije, med drugim v primeru odpovedi nakupov ali znižanja cen.
2. Z odstopanjem od odstavka 1 se odbitek ne popravi, če ostanejo transakcije v celoti ali delno neplačane, v primeru uradno dokazanega ali potrjenega uničenja, izgube ali tatvine premoženja ter v primeru dajanja daril manjših vrednosti ali dajanja vzorcev iz člena 16.
Če transakcije v celoti ali delno ostanejo neplačane in v primeru tatvine lahko države članice vseeno zahtevajo popravek.“
7 Člen 187 Direktive o DDV določa:
„1. Za investicijsko blago se popravek razporedi na obdobje petih…
