SODBA SODIŠČA (deseti senat)
z dne 3. junija 2021 (jezik postopka: nemščina)
„Predhodno odločanje – Obdavčenje – Davek na dodano vrednost (DDV) – Direktiva 2006/112/ES – Člena 43 in 45 – Direktiva 2006/112/ES, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2008/8/ES – Členi 44, 45 in 47 – Opravljanje storitev – Kraj, ki je davčno upoštevna navezna okoliščina – Pojem ,stalna poslovna enota‘ – Najem nepremičnine v državi članici – Lastnik nepremičnine s sedežem na otoku Jersey“
V zadevi C‑931/19,
katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 267 PDEU, ki ga je vložilo Bundesfinanzgericht (zvezno finančno sodišče, Avstrija) z odločbo z dne 20. decembra 2019, ki je na Sodišče prispela 20. decembra 2019, v postopku
Titanium Ltd
proti
Finanzamt Österreich, nekdanji Finanzamt Wien,
SODIŠČE (deseti senat),
v sestavi M. Ilešič, predsednik senata, E. Juhász (poročevalec) in C. Lycourgos, sodnika,
generalni pravobranilec: G. Hogan,
sodni tajnik: A. Calot Escobar,
na podlagi pisnega postopka,
ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:
– za avstrijsko vlado A. Posch, F. Koppensteiner in J. Schmoll, agenti,
– za Evropsko komisijo L. Mantl in R. Lyal, agenta,
na podlagi sklepa, sprejetega po opredelitvi generalnega pravobranilca, da bo v zadevi razsojeno brez sklepnih predlogov,
izreka naslednjo
Sodbo
1 Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (UL 2006, L 347, str. 1) in Direktive 2006/112, kakor je bila spremenjena z Direktivo Sveta 2008/8/ES z dne 12. februarja 2008 (UL 2008, L 44, str. 11) (v nadaljevanju: spremenjena Direktiva 2006/112).
2 Ta predlog je bil vložen v okviru spora med družbo Titanium Ltd s sedežem v Jerseyju in Finanzamt Österreich, nekdanjo Finanzamt Wien (davčna uprava Avstrije, nekdanja davčna uprava mesta Dunaj, Avstrija) (v nadaljevanju: davčna uprava), v zvezi z obdavčitvijo prihodkov od najemnin za nepremičnino v Avstriji za davčni leti 2009 in 2010 z davkom na dodano vrednost (DDV).
Pravni okvir
Pravo Unije
Direktiva 2006/112
3 Naslov V Direktive 2006/112, „Kraj obdavčljivih transakcij“, je med drugim vseboval poglavje 3 z naslovom „Kraj opravljanja storitev“, v katerem so bili členi od 43 do 59 te direktive.
4 Člen 43 Direktive 2006/112 je določal:
„Kraj opravljanja storitve je kraj, kjer ima izvajalec, ki opravi storitev, sedež svoje [gospodarske] dejavnosti ali stalno poslovno enoto, iz katere opravi storitev, ali če nima takšnega sedeža ali stalne poslovne enote, kraj, kjer ima stalno prebivališče ali kjer običajno prebiva.“
5 Člen 45 te direktive je določal:
„Kraj opravljanja storitev v zvezi z nepremičninami, vključno s storitvami nepremičninskih posrednikov in strokovnjakov, ter storitev za pripravo in koordinacijo gradbenih del, kot so storitve arhitektov in podjetij, ki zagotavljajo neposredni nadzor na kraju samem, je kraj, kjer se nepremičnina nahaja.“
6 Člen 193 Direktive 2006/112 je določal:
„DDV je dolžan plačati davčni zavezanec, ki dobavlja obdavčljivo blago ali opravlja obdavčljivo storitev, razen v primerih, v katerih je davek v skladu s členi 194 do 199 in členom 202 dolžna plačati druga oseba.“
7 Člen 194 navedene direktive je določal:
„1. Kadar obdavčljivo dobavo blaga ali storitev opravlja davčni zavezanec, ki nima sedeža v državi članici, v kateri je DDV dolgovan, lahko države članice določijo, da je oseba, ki je dolžna plačati DDV, oseba, kateri se opravi obdavčljiva dobava blaga ali storitev.
… 
