SODBA SODIŠČA (veliki senat)
26. aprila 2005 (Jezik postopka: nizozemščina)
„Prometni davki – Skupni sistem davka na dodano vrednost – Člen 17 Šeste direktive 77/388/EGS – Odbitek vstopnega davka – Sprememba nacionalne zakonodaje – Povratni učinek – Načeli varstva legitimnih pričakovanj in pravne varnosti“
V zadevi C-376/02,
katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 234 ES, ki ga je vložilo Hoge Raad der Nederlanden (Nizozemska) z odločbo z dne 18. oktobra 2002, ki je prispela na Sodišče 21. oktobra 2002, v postopku
Stichting „Goed Wonen“
proti
Staatssecretaris van Financiën,
SODIŠČE (veliki senat),
v sestavi V. Skouris, predsednik, P. Jann, C. W. A. Timmermans, A. Rosas (poročevalec), R. Silva de Lapuerta in A. Borg Barthet, predsedniki senatov, N. Colneric, sodnica, S. von Bahr, J. N. Cunha Rodrigues, P. Kūris, E. Juhász, G. Arestis in M. Ilešič, sodniki,
generalni pravobranilec: A. Tizzano,
sodna tajnica: M.-F. Contet, glavna administratorka,
na podlagi pisnega postopka in obravnave z dne 26. oktobra 2004,
na podlagi pisnih stališč, ki so jih predložili:
– za Stichting „Goed Wonen“ G. Vos, belastingsadviseur,
– za nizozemsko vlado H. G. Sevenster in S. Terstal, zastopnici,
– za švedsko vlado A. Kruse, zastopnik,
– za Komisijo Evropskih skupnosti E. Traversa in D.W.V. Zijlstra, zastopnika,
po predstavitvi sklepnih predlogov generalnega pravobranilca na obravnavi 16. decembra 2004
izreka naslednjo
Sodbo
1 Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago členov 17 in 20 Šeste Direktive Sveta 77/388/EGS z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih – Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero (UL L 145, str. 1, v nadaljevanju: Šesta direktiva) in na načeli varstva legitimnih pričakovanj in pravne varnosti.
2 Ta predlog je bil vložen v okviru spora med Stichting „Goed Wonen“, nizozemskim skladom, in Staatssecretaris van Financiën (državni sekretar za finance) zaradi ponovne odločbe davčnega inšpektorja o odmeri davka na dodano vrednost (v nadaljevanju: DDV), ki ga je navedeni sklad prijavil za obdobje od 1. aprila do 30. junija 1995. V navedenem sporu je Sodišče izdalo sodbo o vprašanju za predhodno odločanje, ki ga je nanj prav tako naslovilo sodišče Hoge Raad (sodba z dne 4. oktobra 2001, „Goed Wonen“, C-326/99, Recueil, str. I‑6831, v nadaljevanju: sodba Goed Wonen I).
Pravni okvir
Skupnostna ureditev
3 Člen 17 Šeste direktive določa:
„Nastanek in obseg pravice do odbitka
1. Pravica do odbitka nastane v trenutku, ko nastane obveznost za obračun odbitnega davka.
2. Dokler se blago in storitve uporabljajo za namene njegovih obdavčljivih transakcij, je davčni zavezanec upravičen odbiti davek, ki ga je dolžan plačati:
(a) davek na dodano vrednost, ki ga je dolžan plačati ali ga je plačal za blago ali storitve, ki mu jih je dobavil ali mu jih bo dobavil drug davčni zavezanec;
[…]“
4 Besedilo člena 20 Šeste direktive:
„Popravki odbitkov
1. Začetni odbitek se popravi po postopkih, ki jih določijo države članice, zlasti:
a) če je bil odbitek višji ali nižji od odbitka, do katerega je bil davčni zavezanec upravičen;
b) če se po opravljenem obračunu spremenijo dejavniki, uporabljeni za določitev zneska, ki se odbije, zlasti v primeru odpovedi nakupov ali znižanja cen; odbitek pa se ne popravi, če ostanejo transakcije v celoti ali delno neplačane, v primeru uradno dokazanega ali potrjenega uničenja, izgube ali tatvine premoženja ter v primeru dajanja daril manjših vrednosti ali dajanja vzorcev iz člena 5(6). Vendar pa lahko države članice zahtevajo popravek v primerih, ko transakcije v celoti ali delno ostanejo neplačane in v primeru tatvine.
2. Za investicijsko blago se popravek razporedi na obdobje petih let, vključno z letom, v katerem je bilo blago pridobljeno ali izdelano. Letni popravek znaša samo eno petino davka, obračunanega od tega blaga. Popravek se izvede na podlagi razlik v upravičenosti do odbitka v naslednjih letih glede na upravičenost v letu, v katerem je bilo blago pridobljeno ali izdelano.
Z odstopanjem od prejšnjega pododstavka lahko države članice za popravek upoštevajo obdobje celih petih let od trenutka prve uporabe blaga.
Pri nepremičninah, pridobljenih kot investicijsko blago, se obdobje popravkov lahko podaljša za največ 10 let.
[…]
4. Za namene uporabe določb odstavkov 2 in 3 lahko države članice:
– opredelijo pojem investicijskega blaga,
– navedejo znesek davka, ki se upošteva za popravek,
– sprejmejo vse ustrezne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da popravek…
