SODBA SODIŠČA (sedmi senat)
z dne 27. oktobra 2011 (jezik postopka: slovaščina)
„Obdavčenje – DDV – Pravica do odbitka – Prenos solastniškega deleža več podjetij na pravici do izkoriščanja izuma na podjetje, ki ima pravico do izkoriščanja tega izuma v celoti – Zloraba“
V zadevi C‑504/10,
katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 267 PDEU, ki ga je vložilo Najvyšší súd Slovenskej republiky (Slovaška) z odločbo z dne 28. septembra 2010, ki je prispela na Sodišče 21. oktobra 2010, v postopku
Tanoarch s. r. o.
proti
Daňové riaditeľstvo Slovenskej republiky,
SODIŠČE (sedmi senat),
v sestavi R. Silva de Lapuerta (poročevalka) v funkciji predsednice sedmega senata, E. Juhász in D. Švaby, sodnika,
generalna pravobranilka: J. Kokott,
sodni tajnik: K. Malacek, administrator,
na podlagi pisnega postopka in obravnave z dne 15. septembra 2011,
na podlagi sklepa, da bo v zadevi razsojeno brez sklepnih predlogov,
izreka naslednjo
Sodbo
1 Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago člena 2(1) Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (UL L 347, str. 1, v nadaljevanju: Direktiva).
2 Ta predlog je bil vložen v okviru spora med družbo Tanoarch s. r. o. (v nadaljevanju: Tanoarch) in Daňové riaditel’stvo Slovenskej republiky glede pravice do odbitka davka na dodano vrednost (v nadaljevanju: DDV) v zvezi s prenosom dela solastniškega deleža na izumu, ki še ni bil patentiran.
Pravo Unije
3 Člen 2(1) Direktive določa, da so predmet DDV med drugim dobave blaga in storitve, ki jih davčni zavezanec, ki deluje kot tak, opravi na ozemlju države članice za plačilo.
4 Člen 9(1), drugi pododstavek, Direktive določa:
„,Ekonomska dejavnost‘ je vsaka dejavnost proizvajalcev, trgovcev ali oseb, ki opravljajo storitve, vključno z rudarskimi in kmetijskimi dejavnostmi ter dejavnostmi samostojnih poklicev. Za ekonomsko dejavnost se šteje predvsem izkoriščanje premoženja v stvareh ali pravicah, ki je namenjeno trajnemu doseganju dohodka.“
5 V skladu s členom 24(1) Direktive je opravljanje storitev vsaka transakcija, ki ni dobava blaga.
6 Člen 25 Direktive določa:
„Opravljanje storitev lahko med drugim vključuje eno od naslednjih transakcij:
(a) odstop premoženja v pravicah, ne glede na to, ali so te pravice ustanovljene z dokumentom ali ne;
(b) obveznost opustitve dejanja ali dopustitve dejanja ali stanja;
(c) opravljanje storitev na podlagi naloga ali v imenu državnega organa ali na podlagi zakona.“
7 Člen 62 Direktive določa, da je za namene te direktive „obdavčljivi dogodek“ dogodek, s katerim so izpolnjeni pravni pogoji, potrebni za nastanek obveznosti obračuna DDV.
8 V skladu s členom 63 Direktive obdavčljivi dogodek in s tem obveznost obračuna DDV nastane, ko je blago dobavljeno ali so storitve opravljene.
9 V skladu s členom 167 Direktive pravica do odbitka nastane v trenutku, ko nastane obveznost za obračun odbitnega davka.
10 Člen 168 Direktive določa:
„Dokler se blago in storitve uporabljajo za namene njegovih obdavčenih transakcij, ima davčni zavezanec v državi članici, v kateri opravlja te transakcije, pravico, da odbije od zneska DDV, ki ga je dolžan plačati, naslednje zneske:
(a) DDV, ki ga je dolžan ali ga je plačal v tej državi članici za blago ali storitve, ki mu jih je ali mu jih bo opravil drug davčni zavezanec;
[…]“
Nacionalno pravo
11 V skladu s členom 49(1) zakona št. 222/2004 o DDV, v različici, ki se uporablja v postopku v glavni stvari (v nadaljevanju: zakon o DDV), pravica do odbitka davka na blago ali storitev nastane za davčnega zavezanca v trenutku, ko nastane obveznost za obračun davka v zvezi s tem blagom ali to storitvijo.
12 V skladu s…
