SODBA SODIŠČA (tretji senat)
z dne 15. decembra 2005 (jezik postopka: angleščina)
„Šesta direktiva DDV – Člen 20(3) – Investicijsko blago – Odbitek vstopnega davka – Popravki odbitkov – Nepremičnine – Odtujitev z dvema povezanima transakcijama, eno oproščeno, drugo obdavčeno – Razdelitev“
V zadevi C‑63/04,
katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 234 ES, ki ga je vložilo High Court of Justice (England & Wales), Chancery Division (Združeno kraljestvo), s sklepom z dne 21. februarja 2003, ki je prispel na Sodišče 13. februarja 2004, v postopku
Centralan Property Ltd
proti
Commissioners of Customs & Excise,
SODIŠČE (tretji senat),
v sestavi A. Rosas, predsednik senata, A. La Pergola, J.‑P. Puissochet, U. Lõhmus, in A. Ó Caoimh (poročevalec), sodniki,
generalna pravobranilka: J. Kokott,
sodna tajnica: L. Hewlett, glavna administratorka,
na podlagi pisnega postopka in obravnave z dne 16. februarja 2005,
ob upoštevanju pisnih stališč, ki so jih predložili:
– za Centralan Property Ltd R. Cordara, QC, in P. Key, barrister, po naročilu odvetniške pisarne Landwell, solicitor,
– za vlado Združenega kraljestva K. Manji, zastopnik, skupaj z N. Plemingom, QC,
– za Komisijo Evropskih skupnosti R. Lyal, zastopnik,
po predstavitvi sklepnih predlogov generalne pravobranilke na obravnavi 17. marca 2005
izreka naslednjo
Sodbo
1 Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago člena 20(3) Šeste direktive Sveta 77/388/EGS z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih – Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero (UL L 145, str. 1), kot je bila spremenjena z Direktivo Sveta 95/7/ES z dne 10. aprila 1995 (UL L 102, str. 18, v nadaljevanju: Šesta direktiva).
2 Ta predlog je bil vložen v okviru spora med družbo Centralan Property Ltd (v nadaljevanju: Centralan) in Commissioners of Customs & Excise (v nadaljevanju: Commissioners), ki je pristojna za pobiranje davka na dodano vrednost (v nadaljevanju: DDV) v Združenem kraljestvu, zaradi popravkov odbitkov vstopnega DDV, ki ga je plačala ta družba.
Pravni okvir
Skupnostna ureditev
3 Člen 2(1) Šeste direktive določa, da je predmet davka na dodano vrednost „dobava blaga ali storitev, ki jo davčni zavezanec, ki deluje kot tak, opravi na ozemlju države za plačilo“.
4 Člen 4(3) navedene direktive se glasi:
„Države članice lahko štejejo za davčnega zavezanca tudi vsakogar, ki občasno opravi transakcijo v zvezi z dejavnostmi iz odstavka 2 in še posebej eno od naslednjih:
a) dobavo objektov ali delov objektov in zemljišč, na katerih stojijo pred prvo uporabo; [...]
Države članice lahko namesto kriterija prve uporabe uporabljajo tudi drug kriterij, kot je obdobje od datuma dokončanja objekta do datuma prve dobave […]“
5 Člen 5 iste direktive, z naslovom „Dobava blaga“, določa:
„1. ‚Dobava blaga‘ pomeni prenos pravice do razpolaganja s premoženjem v stvareh kot lastnik.
[…]
3. Države članice lahko za premoženje v stvareh štejejo naslednje:
a) določene pravice do deleža na nepremičninah;
b) stvarne pravice, ki dajejo imetniku pravico uporabnika nepremičnine;
c) deleži ali udeležbe, ki so enakovredni deležem, ki dajejo imetniku pravno ali dejansko lastninsko pravico ali pravico do posesti nepremičnine ali dela nepremičnine.
[…]“
6 V členu 13 Šeste direktive je določeno:
„A. Oprostitve za določene dejavnosti, ki so v javnem interesu
1. Brez vpliva na druge določbe Skupnosti države članice pod pogoji, ki jih določijo zaradi zagotavljanja pravilne in enostavne uporabe takšnih oprostitev in preprečevanja vsakršnih možnih utaj, izogibanja ali zlorab davka, oprostijo:
[...]
i) izobraževanje otrok ali mladine, šolsko ali univerzitetno izobraževanje […] vključno z opravljanjem storitev in dobavo blaga, tesno povezano s temi storitvami, če te dejavnosti opravljajo osebe javnega prava, ki so temu namenjene, ali druge organizacije, ki jim država članica priznava podoben namen;
[...]
B. Druge oprostitve
Brez poseganja v druge določbe Skupnosti države članice pod pogoji, ki jih določijo zaradi zagotavljanja pravilne in enostavne uporabe oprostitev in preprečevanja vsakršnih možnih utaj, izogibanj ali zlorab, oprostijo:
[…]
(b) lizing ali dajanje v najem nepremičnin […]
[…]
(g) dobave objektov ali delov objektov ter zemljišč, na katerih stojijo, razen tistih iz člena 4(3)(a);
[…]
C. Izbire
Države članice lahko dovolijo davkoplačevalcem pravico do izbire za obdavčitev v primerih
a) dajanja v najem in lizing nepremičnin;
(b) transakcij iz (B)(d), (g) in (h) tega člena.
Države članice lahko omejijo obseg te pravice do izbire in podrobneje določijo pogoje za njeno uporabo.“
7 V členu 17 Šeste direktive je navedeno:
„1. Pravica do odbitka nastane v trenutku, ko nastane obveznost za obračun odbitnega davka.
2. Dokler se blago in storitve uporabljajo za namene njegovih obdavčljivih transakcij, je davčni zavezanec upravičen odbiti davek, ki ga je dolžan plačati:
a) davek na dodano vrednost, ki ga je dolžan plačati ali ga je plačal za blago ali storitve, ki mu jih je dobavil ali mu jih bo dobavil drug davčni zavezanec;
[...]
5. Za blago in storitve, ki jih bo davčni zavezanec uporabil bodisi za transakcije iz odstavkov 2 in 3, pri katerih je davek na dodano vrednost odbiten, bodisi za transakcije, pri katerih davek na dodano vrednost ni odbiten, je odbiten samo takšen delež davka na dodano vrednost, ki se pripiše prvim transakcijam.
Ta delež se v skladu s členom 19 določi za vse transakcije, ki jih opravlja davčni zavezanec.
Države članice pa lahko:
[…]
c) dovolijo ali zahtevajo, da davčni zavezanec opravi odbitek na podlagi uporabe vsega blaga ali dela blaga in storitev;
[…]“
8 Člen 19 Šeste direktive določa načine, na katere se lahko izračuna odbitni delež, določen v členu 17(5) te direktive.
9 Popravki odbitkov so določeni s členom 20 Šeste direktive, ki se glasi:
„[…]
2. Za investicijsko blago se popravek razporedi na obdobje petih let, vključno z letom, v katerem je bilo blago pridobljeno ali izdelano. Letni popravek znaša samo eno petino davka, obračunanega od tega blaga. Popravek se izvede na podlagi razlik v upravičenosti do odbitka v naslednjih letih glede na upravičenost v letu, v katerem je bilo blago pridobljeno ali izdelano.
Z odstopanjem od prejšnjega pododstavka lahko države članice za popravek upoštevajo obdobje celih pet let od trenutka prve uporabe blaga.
Pri nepremičninah, ki so bile pridobljene kot investicijsko blago, se lahko obdobje popravka podaljša na…