Pojasnilo davčnega organa objavljamo v celoti.
Pojasnilo DURS, št. 4217-7/2008, 10. 2. 2009
"1. Obdavčitev tujih profesorjev in raziskovalcev po nacionalni zakonodaji
Slovenski visokošolski zavodi in raziskovalne organizacije pogosto zaposlujejo tuje profesorje in raziskovalce, ki so nerezidenti Republike Slovenije in tako zavezani za plačilo dohodnine od dohodkov, ki imajo vir v Sloveniji.
Visokošolski zavodi in raziskovalne organizacije (v nadaljevanju: izplačevalci dohodkov) se financirajo s sredstvi iz državnega proračuna ter iz drugih virov – predvsem iz raznih evropskih programov in skladov. Tako največkrat sredstva za izplačilo dohodkov tujim (gostujočim) profesorjem in raziskovalcem pridobijo na podlagi sodelovanja v projektih EU, ki razpisujejo možnosti za koriščenje sredstev za razne oblike sodelovanja (t.i. programi za povečanje mobilnosti študentov, profesorjev in raziskovalcev).
Kljub temu, da EU financira posamezne programe, pa ne nastopa v vlogi izplačevalca prejemkov profesorjev in raziskovalcev, kar pomeni, da je obdavčitev navedenih prejemkov prepuščena davčni zakonodaji posamezne države, ki sodeluje v določenem projektu.
Pri opredelitvi vrste dohodka glede na določila Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 117/06, 10/08, 78/08 in 125/08; v nadaljevanju: ZDoh-2), je tako potrebno izhajati iz vsebine sklenjene pogodbe med izplačevalcem in prejemnikom dohodka ter pri tem upoštevati status prejemnika dohodka.
Dohodki tujih profesorjev in raziskovalcev se najpogosteje obravnavajo kot dohodki iz zaposlitve, pri čemer je podlaga za zaposlitevdelovno razmerje (najpogosteje za določen čas) oziroma drugo pogodbeno razmerje ali razmerje na drugi podlagi. Dohodki v zvezi z zaposlitvijo tujih (gostujočih) profesorjev in raziskovalcev, ki bremenijo pravno osebo – rezidenta RS, imajo upoštevajoč določbe 8. člena in 1. točke prvega odstavka 10. člena ZDoh-2, vir v Sloveniji.
Pravna oseba, t.j. slovenski visokošolski zavod oziroma raziskovalna organizacija, je v tem primeru plačnik davka, saj se glede na četrti odstavek 58. člena Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 117/06 in 125/08; v nadaljevanju: ZDavP-2) šteje, da je dohodek iz zaposlitve zaposlenemu tujemu profesorju ali raziskovalcu izplačala, ker jo bremeni, zato je dolžna od tega dohodka izračunati in plačati akontacijo dohodnine.
V sklenjenih pogodbah so dohodki, ki jih prejemajo tuji profesorji in raziskovalci za poučevanje ali raziskovalno delo pogosto sestavljeni iz več delov, in sicer iz osnovnega dela (plača) in raznih dodatkov za stroške namestitve, stroške potovanja v državo gostiteljico, ipd.
Ker dohodek iz zaposlitve vključuje vsako izplačilo in boniteto, ki sta povezana z zaposlitvijo, se v davčno osnovo vštevajo vsa izplačila, ki jih tuj profesor oziroma raziskovalec prejme za poučevanje ali raziskovalno sodelovanje.1
V praksi se pogosto dogaja, da izplačevalci dohodkov s tujimi profesorji in raziskovalci sklepajo t.i. »pogodbe o štipendiranju«, čeprav izplačani dohodki po vsebini niso štipendije2, temveč gre za izplačila dohodkov, prejetih za poučevanje ali raziskovalno delo. Štipendije so kot dopolnilni prejemek namenjene za kritje stroškov v zvezi z izobraževanjem, »tuji profesorji in raziskovalci« pa pogosto kombinirajo študij na visokošolskem zavodu (doma ali v tujini) z poučevanjem ali raziskovalnim delom v raznih evropskih projektih, ki so odobreni slovenskim visokošolskim zavodom oziroma raziskovalnim organizacijam. Glede na navedeno dohodki, ki jih prejemajo za poučevanje ali raziskovalno delo nimajo značaja tipične štipendije, ampak se v skladu z ZDoh-2 obdavčijo kot dohodki iz zaposlitve.
Tudi, če imajo tuji profesorji oziroma raziskovalci status študenta3, se dohodki, ki jih prejemajo za poučevanje ali raziskovalno sodelovanje ne štejejo za štipendije, ki bi bile na podlagi 25. člena ZDoh-24 oproščene plačila dohodnine.
Dohodki profesorjev in raziskovalcev se glede statusa prejemnika dohodka lahko obravnavajo tudi kot dohodki iz opravljanja dejavnosti, če gre za osebe, ki samostojno opravljajo dejavnost za svoj račun kot poklicno storitev.
Pri tem je treba upoštevati določbo četrtega odstavka 33. člena ZDoh-2, v skladu s katero se dohodnine ne plačuje od dohodka, doseženega z opravljanjem dejavnosti – razen od dohodka iz dejavnosti nastopajočega izvajalca ali športnika – ob izpolnjevanju določenih pogojev (da je prejemnik dohodka nerezident, da dejavnosti v Sloveniji ne opravlja v ali preko poslovne enote in je v Sloveniji prisoten manj kot 183 dni v kateremkoli obdobju 12 mesecev in da ne gre za dohodke, od katerih se v skladu s prvim in drugim odstavkom 68. člena ZDoh-2 obračunava davčni odtegljaj).
2. Uporaba konvencij o izogibanju dvojnega obdavčenja dohodka in…
