SODBA SODIŠČA (veliki senat)
z dne 7. decembra 2010 (jezik postopka: nemščina)
„Šesta direktiva o DDV – Člen 28c(A)(a) – Utaja DDV – Zavrnitev oprostitve DDV za dobave blaga znotraj Skupnosti – Aktivno sodelovanje prodajalca pri utaji – Pristojnosti držav članic v okviru preprečevanja vsakršnih utaj, izogibanja ali zlorab“
V zadevi C‑285/09,
katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 234 ES, ki ga je vložilo Bundesgerichtshof (Nemčija) z odločbo z dne 7. julija 2009, ki je prispela na Sodišče 24. julija 2009, v kazenskem postopku proti
R.,
ob udeležbi
Generalbundesanwalt beim Bundesgerichtshof,
Finanzamt Karlsruhe-Durlach,
SODIŠČE (veliki senat),
v sestavi V. Skouris, predsednik, A. Tizzano, J. N. Cunha Rodrigues, K. Lenaerts, J.‑C. Bonichot in A. Arabadžiev, predsedniki senatov, E. Juhász, G. Arestis, U. Lõhmus (poročevalec), T. von Danwitz, sodniki, in C. Toader, sodnica,
generalni pravobranilec: P. Cruz Villalón,
sodni tajnik: K. Malacek, administrator,
na podlagi pisnega postopka in obravnave z dne 5. maja 2010,
ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:
- za R. A. Parsch, D. Sauer, F. Kreilein, C. Prinz in K.‑F. Zapf, odvetniki,
- za Generalbundesanwalt beim Bundesgerichtshof M. Harms in K. Lohse, zastopnika,
- za nemško vlado M. Lumma in C. Blaschke, zastopnika,
- za Irsko D. O’Hagan, zastopnik, skupaj z B. Doherty, barrister,
- za grško vlado G. Kanellopoulos, Z. Chatzipavlou in V. Karra, zastopniki,
- za Evropsko komisijo D. Triantafyllou, zastopnik,
po predstavitvi sklepnih predlogov generalnega pravobranilca na obravnavi 29. junija 2010
izreka naslednjo
Sodbo
1 Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago člena 28c(A)(a) Šeste direktive Sveta z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih – Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero (77/388/EGS) (UL L 145, str. 1), kakor je bila spremenjena z Direktivo Sveta 2000/65/ES z dne 17. oktobra 2000 (UL L 269, str. 44, v nadaljevanju: Šesta direktiva).
2 Ta predlog je bil vložen v okviru spora, ki se nanaša na kazenski pregon, ki je bil uveden proti R. zaradi očitane mu davčne goljufije v zvezi s pobiranjem davka na dodano vrednost (v nadaljevanju: DDV).
Pravni okvir
Šesta direktiva
3 Člen 2 Šeste direktive določa, da so predmet DDV dobave blaga ali storitev, ki jih davčni zavezanec, ki deluje kot tak, opravi na ozemlju države za plačilo, in uvoz blaga.
4 V Šesti direktivi naslov XVIa „Prehodna ureditev za obdavčevanje trgovine med državami članicami“, ki ga je uvedla Direktiva Sveta 91/680/EGS z dne 16. decembra 1991 o dopolnitvi skupnega sistema davka na dodano vrednost in o spremembi Direktive 77/388/EGS zaradi odprave davčnih meja (UL L 376, str. 1), zajema med drugim člene od 28a do 28m.
5 Člen 28a(1)(a), prvi pododstavek, Šeste direktive določa:
„Predmet davka na dodano vrednost so tudi:
(a) pridobitve blaga znotraj Skupnosti, ki jih za plačilo na ozemlju države opravi davčni zavezanec, ki deluje kot tak, ali pravna oseba, ki ni davčni zavezanec, če je prodajalec davčni zavezanec, ki deluje kot tak, ki ni upravičen do davčne oprostitve iz člena 24 in ga ne zajema ureditev iz drugega stavka člena 8(1)(a) ali iz člena 28b(B)(1).“
6 Pravica do oprostitve za dobave znotraj Skupnosti je določena v členu 28c(A)(a), prvi pododstavek, Šeste direktive, ki določa:
„Brez poseganja v druge določbe Skupnosti in pod pogoji, ki jih določijo za zagotovitev pravilne in enostavne uporabe spodnjih oprostitev in preprečevanja vsakršnih utaj, izogibanja ali zlorab, države članice oprostijo:
(a) dobave blaga, kot so opredeljene v členu 5, ki ga odpošlje ali odpelje prodajalec ali druga oseba v njegovem imenu ali oseba, ki je blago pridobila, izven ozemlja iz člena 3, vendar znotraj Skupnosti, opravljene za drugega davčnega zavezanca ali pravno osebo, ki ni davčni zavezanec, ki deluje kot taka[,] v državo članico, ki ni država članica odhoda pošiljke ali prevoza blaga.“
Nacionalni predpisi
7 Člen 370(1) davčnega zakonika iz leta 1977 (Abgabenordnung 1977, BGBl. 1976 I, str. 613, in 1977 I, str. 269) določa:
„(1) Z zaporno kaznijo do pet let ali z denarno kaznijo se kaznuje tisti,
1. ki davčnim organom napačno ali nepopolno navede dejstva, ki se upoštevajo pri obdavčitvi,
[…]
in s tem zmanjša svojo davčno obveznost oziroma zase ali za koga drugega pridobi neupravičeno davčno korist.“
8 Po mnenju predložitvenega sodišča je določba iz člena 370 davčnega zakonika iz leta 1977 blanketna norma, ker ne vsebuje vseh zakonskih znakov kaznivega dejanja. Treba jo je dopolniti z določbami davčnega materialnega prava, ki določajo elemente dejanskega stanja, ki se upoštevajo pri obdavčitvi in pogoje za nastanek obveznosti obračuna davka. Zato je obveznost obračuna davka pogoj za kaznivost utaje.
…